Pero Simić: DRAŽA
		Kategorija: Vera in politika Cena: 14,90 EUR   Dragoljub Mihailović, padli angel jugoslovanske kraljevine Ta Simićeva življenjska zgodba na smrt obsojenega, usmrčenega in pred kratkim sodno ponovno obravnavanega generala bo verjetno vzbudila različne odmeve. - Vsekakor bodo z njo nezadovoljni redki monarhisti in srbofili, ki so nagnjeni k slavospevom na račun jugoslovanske vojske, saj avtor povsem jasno prikaže, da se je le-ta v ključnih trenutkih osramotila. Izkazalo se je, da je bila večina poveljujočega kadra premalo strokovna ter brez moralne in politične hrbtenice. - Navdušeni ne bodo tudi nekdanji oficirji in nekritični oboževalci vojaškega stanu, kajti tudi primer D. Mihailovića kaže, da poklicni vojaki – čeprav jih tako kot Mihailovića krasijo visoke moralne vrline – praviloma niso primerni za delovanje v političnem življenju. - Zadovoljni ne bodo niti skrajni desničarji, ki pričakujejo, da bo knjiga o četniškem vodji odkrila izključno in brezprizivno krivdo Titovih revolucionarjev za medvojno bratomorno nasilje. Poleg tega pa Simić na primeru slovenskih četnikov pokaže, kako usodno je bila razcepljena slovenska politična desnica med okupacijo, čeprav je na zadnjih demokratičnih volitvah l. 1938 dobila skoraj tri četrtine glasov. - S Simićevim pisanjem bo torej veliko družbenih skupin nezadovoljnih, zato je smiselno tudi vprašanje, zakaj sploh knjiga o Dragoljubu Draži Mihailoviću? Še dandanes in tudi v Sloveniji nekdanji revolucionarji slavijo odločitve političnih skrajnežev, ki so med drugo svetovno vojno na sto tisoče mladih rojakov pahnili v smrt, da bi sebi prislužili večno slavo. Predstavljajmo si, kaj bi se zgodilo z britanskim premierom, če bi potegnil takšno potezo. Britanci so imeli v 2. svetovni vojni po vsem svetu približno 450 tisoč mrtvih, v Jugoslaviji, kjer so potekali omejeni lokalni spopadi, pa je bilo žrtev vsaj dvakrat več! V tem smislu je ilustrativna Stalinova izjava: Angleška buržoazija se noče bojevati s svojimi rokami. Vedno je znala poiskati tepce, ki so namesto nje pobirali vroč kostanj iz žerjavice. Knjiga o četništvu odpira nekatere nove poglede na medvojno partizansko nasilje, ki je ob neznatni škodi, povzročeni okupatorju, privedlo do strašnega fizičnega in duhovnega razdejanja med Slovenci. General Mihailović in državljanska vojna v Jugoslaviji 1. Večina zgodovinarjev je doslej dokaj črnobelo in enostransko prikazovala dogodke povezane z državljansko vojno v Jugoslaviji in vlogo jugoslovanske vojske med drugo svetovno vojno. Razjasnitev prave vloge četnikov bo bolje osvetlila dogajanja med okupacijo v letih 1941- 1945. V določeni meri bo tudi omilila poveličevanje zmagovite partizanske vojske in posledic te zmage za razvoj demokratične družbe v Sloveniji in na Balkanu. 2. V knjigi so pojasnjeni tudi nekateri manj znani vzroki nastanka in razvoja velikosrbske ideje o združitvi vseh ozemelj s srbsko govorečim prebivalstvom v eni državi. 3. Skozi Mihailovićevo življenjsko zgodbo lahko spremljamo vso eksplozivnost srbskega nacionalističnega gibanja, ki je pripeljalo najprej do okrutnega umora kraljevske dinastije Obrenović leta 1903 in nastanka bojevitega nacionalističnega gibanja Ujedinjenje ili smrt (Črna roka) in Narodna odbrana na predvečer 1. svetovne vojne. Pomembnost velikosrbske ideje lahko spremljamo tudi ves čas kraljevine SHS in predvojne Jugoslavije. Najbolj je prišla do izraza v spontanem četniškem uporu v Srbiji, ki je sledil sramotnemu porazu jugoslovanske vojske ob napadu sil osi. Srbski bojeviti nacionalizem in ideja Velike Srbije sta v obdobju Titove Jugoslavije prikrito tlela in z rušilno močjo izbruhnila konec osemdesetih let prejšnjega stoletja v smrtonosni navezi med SANU in partijskim povzpetnikom Miloševićem. V času njegovega vzpona na srbski prestol smo poslušali slišali vzklike: dajte nam orožje, besede torej, ki so blizu tistim iz leta 1941: Bolje grob kot suženjstvo in iz leta 1914: Združitev ali smrt. 4. Privlačnost Mihailovićeve zgodbe je tudi v tem, ker je danes spet postal eden od srbskih junakov, ki se mu je v resnici zgodila krivica. Njegovi politični nasprotniki, komunisti so ga prehiteli po desni in se tesno povezali z Rusi, sicer tradicionalnimi zavezniki Srbov. General v svoji naivni zvestobi kraljevi Jugoslaviji, v kateri so dominirali Srbi, ni realno ocenil okoliščin in je propadel v boju z bolj zvitimi političnimi nasprotniki. Vsiljuje se tudi primerjava med Slovenijo in Srbijo. V Srbiji so na smrt obsodili generala Mihailoviča, v Sloveniji pa generala Rupnika. Po oceni takratnega predsednika vojaškega senata v Ljubljani naj bi bil slednji na poštenem sojenju po načelih, ki so veljala na Nürenberškem sodišču, lahko obsojen kvečjemu na zaporno kazen v trajanju do 20 let. Po analogiji bi lahko sklepali, da bi bil Mihailović na poštenem sojenju najbrž lahko obsojen le pogojno ali oproščen! Odlomek iz pogovora z avtorjem na TVS 1: tvslo.si/predvajaj/draza-med-domoljubjem-in-pogubo/ava2.156758153/ Količina:

Nazaj na spisek knjig