Dr. Ross Greene - Eksplozivni otrok

Kategorija: Vzgoja in izobraževanje
Cena: 28,79 EUR  

Vsi jih poznamo: to so otroci, ki vzrojijo v hipu, ko ne gre vse po njihovem, ali ko od njih nekaj hočemo. Otroci, ki izgubijo vsak nadzor nad sabo in v hipu postanejo verbalno in fizično agresivni. Razvajeni, uporni, vedno odločeni, da bodo dosegli svoje. Je tako?
Pogosto se zdi, da ni pravih rešitev za neprilagojeno otrokovo vedenje. A ob pravilnem obravnavanju težav boste ugotovili, da se otrok počuti boje, z njim pa tudi vi. Večina neprilagodljivih – eksplozivnih otrok že čisto dobro ve, kdo je zanje avtoriteta; problem je le v tem, da v stanju nerazsodnosti ne vedo, kako naj bi ravnali.

Knjiga ob zelo zgovornih opisih resničnega življenja malih »pacientov« ter njihovih staršev in vzgojiteljev predstavlja zelo praktične, učinkovite in sistematične prijeme s katerimi lahko otroku pomagate doma, v šoli, skratka v njegovem okolju:
- kolikor je le mogoče, se morate izogniti nasprotjem in spopadom;
- vnaprej morate poznati in predvideti okoliščine, v katerih je najbolj
verjetno, da bo prišlo do otrokovega izbruha;
- opuščati morate strategijo nagrajevanja in kazni in se osredotočiti na
komunikacijo z otrokom in na skupno reševanje problemov;
- otroku morate pokazati pot, kako naj si razvije občutek za
samoobvladovanje, da bo lažje sprejel in obvladal okoliščine, ki ga
spravljajo ob pamet.

NEPRILAGODLJIVOST + EKSPLOZIVNOST = AFEKT
Težava je v tem, da se otrok med trajanjem afekta ne more ničesar naučiti (zelo malo je ljudi, ki so dojemljivi za učenje, kadar so v zmedenem stanju). Poskusi, da bi otroka učili pravilnega obnašanja, takrat ko je razburjen, so odlična možnost, da njegovo frustracijo še poglobite in da še težje ponovno vzpostavi kontrolo. Kaznovanje med izbruhom je prilivanje olja na ogenj. Frustracija se poglobi in kot veste, kazen poveča možnosti za ponoven izbruh, ko bo otrok spet v situaciji, ki ga frustrira.

KAZNOVANJE
Če otroka zato, ker je rekel »Jebi se!«, takoj kaznujete, ker je bil nespoštljiv, kar je prav gotovo res, ste mu dali še eno lekcijo o pomembnosti spoštovanja. S tem pa ste še podžgali njegov afekt. Zato bo naslednjič, ko bo otrok spet frustriran verjetno storil isto.
Preklinjanje sredi frustracije je jasen znak, da otrok trenutno ni sposoben razmišljati. Odgovori, kot je: »Z mano ne boš tako govoril,« ali »Pojdi v svojo sobo in se vrni, ko boš lepše govoril!« so zgrešili cilj. Uporabite katerokoli od varnih strategij, opisanih v naslednjih poglavjih. Preprečili boste popolen afekt in otroka nekaj naučili in gradili na pozitivnem odnosu.

KAJ STORITI, KOT PRIDE DO PREPIRA
Nekaterim otrokom pomaga, da se potem ko so bili frustrirani, umaknejo na samo; veliko pa je takih, ki jim samota ne pomaga. Mnogo otrok med afektom ne prenese fizične bližine in afekt postane še hujši. Če se otrok želi umakniti v svojo sobo in ob tem ne uničuje stvari, je to v redu. Če pa tega noče in mu osamitev samo podžge afekt, pozabite nanjo. Celo v optimalnih okoliščinah se osamitev ne priporoča pri starejših otrocih in mladostnikih.

»MENI SE ZDI, DA SE OTROK NAMENOMA IN NAČRTNO NEPRIMERNO VEDE. KAJ NAJ STORIM?«
Zadnja stvar, ki vam jo svetujem, da v trenutkih, ko je otrok prišel do vrelišča, premišljujete, ali to počne nalašč. V takih trenutkih nimate veliko časa. Imate pa možnost, da naredite dve osnovni napaki. Prva je, da mislite, kako je obnašanje otroka nenamerno, čeprav ni. Druga je, da mislite, da je obnašanje namerno, pa v resnici ni. Kadar ste v dvomu, se raje odzovite, kot da je dejanje vašega otroka nenamerno in nenačrtovano. Dvomim, da s tem lahko kaj prida izgubite. Posledice druge napake so lahko mnogo resnejše.

SKLEPANJE KOMPROMISOV
Namesto, da si izmišljate načine kako nagrajevati in kaznovati svojega otroka, da vas bo ubogal, porabite energijo za to, da boste z njim komunicirali, se dogovarjali in sklepali kompromisne rešitve. Starši, ki se ne morejo dogovoriti niti med sabo, še toliko težje dosegajo kompromise z otrokom. Če je to problem, je pametno povezati družinsko terapijo in zakonsko svetovanje.

POSLUŠAJTE OTROKA
Kadar se z otrokom pogovarjate, zares poslušajte, kaj vam pripoveduje. Včasih potrebuje veliko časa, da lahko nekaj pove; nima smisla siliti otroka, naj govori o nečem, o čemer še ni pripravljen govoriti. Tak pogovor ne vodi nikamor. Opustite temo in se vrnite k njej, ko se vam bo zdelo, da imate boljše možnosti.

SODELOVANJE MED STARŠI IN VZGOJITELJI
Eksplozivnega otroka izčrpa delo v šoli, domače naloge so zanj mučno delo.Starši morajo učitelju povedati, katere naloge otroku povzročajo frustracijo. Če učitelj tega ne ve, ne bo znal ustrezno prilagajati vrste in zahtevnosti nalog.

VSAK OTROK SE RAZVIJA V SVOJEM TEMPU
Če podcenjujete otrokove sposobnosti, je to zanesljiv način, da odnose z njim še poslabšate. Slaba kritika je tudi stresanje ljudskih modrosti, kot so: »Z lahkoto bi naredil, če bi le nekoliko pomislil,« ali »Se boš pa moral malo bolj potruditi.« Take pripombe za otroka niso spodbudne.

POMAGATI OTROKU K BOLJŠEMU PRILAGAJANJU
pomeni, da se morate najprej prilagoditi sami. To ni tako nerazumno, kot se zdi na prvi pogled. Do sedaj ste izkusili vso jalovost ustaljenega reagiranja na otroka. Zapomnite si: če želite zares pomagati svojemu otroku, morate začeti reševati problem takoj v začetku, ko se pojavi, ne pa za nazaj. Kako to doseči, bomo razložili v nadaljevanju knjige.

BODITE REALNI
Starši neprilagodljivih otrok se pogosto sprašujejo, ali je sploh kaj lepega v tem, da imaš otroke. Vendar , ko nam uspe pomagati tem otrokom, so ti otroci zelo prijetni, inteligentni, zanimivi, radovedni, kreativni in občutljivi, polni domišljije. Da to spoznate, je potrebna sprememba vizije. Če ste si želeli otroka, ki bi bil običajen, ubogljiv, lahek za vzgojo, vam pač ni bilo namenjeno. Ena od stvari, za katero upam, da se bo zgodila, ko boste brali knjigo, je, da si boste izoblikovali bolj realističen pogled na to, kdo in kaj vaš otrok je in kaj lahko od njega v medsebojnem odnosu pričakujete.

Sklepna misel avtorja: VSAK OTROK SI ŽELI BITI DOBER
Vizije in strategije, ki jih opisuje knjiga, so plod preproste filozofije, ki se mi je izoblikovala v dolgih letih, ko sem srečeval veliko različnih otrok: otroci si želijo biti dobri, če to znajo. Če tega ne znajo, moramo ugotoviti, kje je vzrok, da jim lahko pomagamo. Ta stavek je moje temeljno vodilo. Vedno ga imam pred očmi, kadar poslušam starše, ki opisujejo probleme, zaradi katerih so bili prisiljeni poiskati pomoč za svojega otroka. Otrok bi hotel biti z ostalimi v boljšem odnosu, če bi to zmogel. Velika večina otrok prav nič ne uživa v tem, da sebi in vsem drugim okrog sebe greni življenje.


STROKOVNA OCENA Marje Strojin, univ.dipl.psih.

Zelo redko se srečam s publikacijo, ki bi jo oblikovale takšne lastnosti:
- posega na področje, kjer je ogromno pritožb s strani staršev, učiteljev in
vzgojiteljev vseh vrst;
- napisana je v duhu reševanja problemov s predlaganjem načinov, ki so
učinkoviti – to lahko potrdim iz svoje dolgoletne prakse;
- pomaga lahko otrokom, da postanejo bolj zadovoljni s seboj in bolj
učinkoviti – kar je, kot vemo, osrednji problem eksplozivnih otrok;
- pomaga staršem in vzgojiteljem delovati preprečevalno v vsakdanjem
življenju. Knjiga predstavlja uporabne modele – recepte, če hočete;
- domiselnim delavcem na področju duševnega razvoja otrok lahko služi kot
iztočnica za oblikovanje skupinskega dela s starši, kjer bi se usposabljali
za učinkovito delo z eksplozivnimi otroki;
- publikacija je napisana razumljivo in privlačno.

Toplo jo priporočam staršem, vzgojiteljem in učiteljem.








Količina:  


Nazaj na spisek knjig


vzgoja / osebni razvoj / zdravje in prehrana / vera in politika / forum / svetovanje / pišite nam / domov

Vse informacije in naročila: Orbis d.o.o. Ljubljana, Dunajska 21, 1000 Ljubljana
brezplačni telefon: 080 20 14, 01 436 23 34,
faks: 01 436 25 47, e-pošta: ogl@orbis.si

(c) 2004 Orbis d.o.o. Ljubljana