Miro Simčič: 888 DNI NA SOŠKI FRONTI

Kategorija: Vera in politika
Cena: 36,95 EUR  

Prva svetovna vojna je bila nedvomno velika zgodovinska in civilizacijska prelomnica. Nekateri so jo poimenovali »zadnja viteška vojna«, kar pa ne pomeni, da se ni dotaknila tudi civilnega prebivalstva. Za Slovence je bilo nedvomno najpomembnejše bojišče ob Soči. To je bil največji vojaški spopad v zgodovini na slovenskih tleh, ki je po ocenah Simčiča zahteval 700.000 življenj. Obenem velja preboj pri Kobaridu za eno največjih visokogorskih bitk v zgodovini človeštva.
Čeprav je znano, da je bil izid prve svetovne vojne odvisen od bojev na zahodnem bojišču, pa je za Slovence Soška fronta nedvomno pomembnejša. Zasluge za to, da je fronta potekala po dolini reke Soče, avtor pripisuje feldmaršalu Svetozaru Borojeviću. Avstro-ogrski generalštab se je namreč sprva ogreval za postavitev obrambne linije na reki Dravi in Savi. Kakšno katastrofo bi to pomenilo za civilno prebivalstvo in slovensko ozemlje, se je Borojević (po rodu Srb) dobro zavedal. Generalštab je na koncu popustil in ukazal Borojeviću naj obrambo organizira na Soči. Po besedah Simčiča je bilo razmerje sil pred začetkom bojev 1:5 v korist Italijanov. Avtor ob tem navaja izjavo Borojevića po vojni: »Če bi bil Cadorna (poveljnik italijanskega generalštaba) odločnejši, bi Italijani lahko prišli do Ljubljane z gorjačami«. Aktivna obramba, ki jo je vodil Borojević in prožnost avstro-ogrskih enot, je bila ključna za uspehe v ozkih dolinah reke Soče, še dodaja Simčič.
Letos mineva 150 let od rojstva feldmaršala Svetozarja Borojevića. Krivdo za to, da je njegovo ime v Sloveniji še vedno precej neznano, pa avtor pripisuje antantni resnici, ki je po vojni prevladala na Slovenskem. Ker je bila po tej resnici Avstro-Ogrska v vlogi napadalca, omenjanje Borojevića in soške fronte ni spadalo v kontekst antantne zmage. Pa čeprav gre zasluge za obrambo slovenske meje in civilnega prebivalstva pripisati prav njemu, pravi Simčič. Borojeviću so se po vojni odrekli praktično vsi. Avstro-Ogrska monarhija je razpadla, Hrvati ga niso hoteli, ker je bil Srb, Srbi in Slovenci so sprejeli antantno resnico o zmagi. Borojević je po besedah avtorja umrl v revščini in bedi v Celovcu.
Simčič se v svojem delu poleg pregleda dvanajstih soških ofenziv, loteva še propagandne vojne, obsežno pa piše tudi o stiskah civilnega prebivalstva v zaledju.

Dodatna zanimivost monografije so utrinki iz življenja navadnih vojakov pa tudi razvpitih imen 20. stoletja kot so Toscanini, Rommel, Hemingway, D'Annunzio in Mussolini, ki jih je usoda pripeljala na bojišča soške fronte.

V knjigi Mira Simčiča je obilo fotografij in vojaških zemljevidov med katerimi je nekaj takih, ki doslej še niso bili objavljeni. Poslastica za ljubitelje zgodovine pa bo vrsta novih in nekaterih manj znanih podatkov iz zakulisja soškega bojišča. Med njimi so navedbe o italijanskem tajnem sporazumu s Francijo, krivdi Vatikana in konkordatu s Srbijo, britanskem bolje rat nego pakt v Rimu, iz umaknjenega poročila italijanske preiskovalne komisije o generalu Badogliu, zakaj je avstroogrski vrh pahnil v ujetnišvo skoraj pol miljona lastnih vojakov, o vplivnih Italijankah na Dunaju itd.


Količina:  


Nazaj na spisek knjig


vzgoja / osebni razvoj / zdravje in prehrana / vera in politika / forum / svetovanje / pišite nam / domov

Vse informacije in naročila: Orbis d.o.o. Ljubljana, Dunajska 21, 1000 Ljubljana
brezplačni telefon: 080 20 14, 01 436 23 34,
faks: 01 436 25 47, e-pošta: ogl@orbis.si

(c) 2004 Orbis d.o.o. Ljubljana